»Res je, da zakon o dohodnini govori o tem, da se uskladitev izvede najmanj v 50 odstotkih rasti plač, vendar glede na to, da se vsi preostali transferji usklajujejo z inflacijo, bi moralo biti logično, da se tudi dohodninska lestvica usklajuje s polno razliko v rasti plač, razen v primerih izrednih razmer.«

»Želeli bi si sicer kakšen odstotek več, glede na to, da lani ni bilo uskladitve, ampak pod črto je 100 odstotkov rasti povprečne mesečne plače, glede na to, da zakon določa 50 odstotkov rasti, velik korak naprej.«

»Mislim, da je to pomembno za davčne zavezance. Ob istih bruto plačah se povečajo neto dohodki.«

»Relativno nizka rast je predvsem posledica uveljavitve novele zakona o dohodnini. Zaradi razbremenitve dohodkov iz dela na podlagi spremembe dohodninske lestvice, zvišanja splošne olajšave in spremembe mehanizma določitve celotne dodatne splošne olajšave so se prihodki iz tega naslova znižali.«

»Smo proti temu, da se spreminja dohodninska lestvica, smo proti dvigu davka od dohodkov pravnih oseb, proti obdavčitvi nepremičnin, proti dodatnim obremenitvam in administraciji.«

»Čeprav zakon o minimalni plači določa, da se minimalna plača enkrat letno redno uskladi najmanj z rastjo cen življenjskih potrebščin, ministri za delo minimalno plačo praviloma usklajujejo zgolj z rastjo cen življenjskih potrebščin, torej za najnižji znesek, ki ga dopušča zakon.«

»Opozarjamo, da je treba ravnovesje med načrtovanimi proračunskimi odhodki in prihodki ter uravnoteženost javnih financ zagotoviti na drugačen način kot z odmiki od ustaljene sistemske ureditve usklajevanja skupnega dohodka, olajšav in lestvice za odmero dohodnine.«

»Problem je ta, da bo posameznik, ko bo prejel 12 minimalnih plač v višini 886 evrov bruto in regres v višini minimalne plače, presegel mejo, ki bi mu omogočila upravičenost do najvišje olajšave.«

»Kot je razumeti, naj bi splošna olajšava znašala 5000 evrov, dviga pa se dodatna olajšava za nižje dohodninske razrede, kar pozdravljamo.«